Informacijska družba

Letošnji svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, 17. maj,  je Mednarodna telekomunikacijska organizacija ITU posvetila temi ''IKT za boljša mesta in boljše življenje'' in s tem poudarila prispevek informacijsko komunikacijskih tehnologij k boljši prihodnosti naraščajoče populacije v urbanih centrih. Tematika sovpada s temo Svetovne razstave v Šanghaju ''Boljša mesta, boljše življenje''. Na razstavi države predstavljajo vrsto iniciativ za okoljsko sprejemljivejša, varnejša, bolj zdrava, perspektivna, vključujoča in dobro upravljana mesta, v katerih že sedaj živi preko polovice svetovnega prebivalstva.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2006 po priporočilu s svetovnega srečanja o informacijski družbi (World Summit on the Information Society – WSIS), na katerem so sprejeli seznam ukrepov za razvoj globalne informacijske družbe, 17. maj razglasila za svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Namen razglasitve je vsakoletna promocija spleta kot globalnega medija in predstavitev pozitivnega vpliva uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij na razvoj gospodarstva in družbe ter na zmanjševanje digitalne ločnice. Na ta dan sicer že od leta 1973 obeležujemo dan telekomunikacij, zato je agencija ITU, ki deluje v okviru Združenih narodov, novembra 2006 oba dogodka združila v svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe .

Združeni narodi so pozvali države, da vsakoletne promocijske aktivnosti posvetijo odpravljanju digitalne ločnice, ki ločuje tiste z rednim, učinkovitim dostopom do spleta in elektronskih storitev in tiste, ki dostopa nimajo. Ponujene priložnosti na eni strani in nezmožnost njihovega koriščenja na drugi strani v globalnem merilu povečujejo ločnico v ekonomski in splošni razvitosti, kar je tudi eden izmed največjih problemov informacijske družbe. Ob 17. maju naj bi se tako spomnili vizije razvoja vključujoče, k ljudem usmerjene informacijske družbe, osnovane na osnovnih človekovih pravicah.

Letošnja tema ob dnevu telekomunikacij in informacijske družbe upravičeno obravnava prispevek, ki ga informacijsko komunikacijske tehnologije lahko prispevajo k boljši prihodnosti naraščajoče populacije v urbanih centrih oziroma k višjemu življenjskemu standardu v prihodnjih urbanih okoljih. Pričakovanja temeljijo na inovativni uporabi informacijsko komunikacijskih tehnologij pri reševanju razvojnih problemov s katerimi se srečujejo mesta. Že sedaj si življenja v mestih brez IKT ne moremo predstavljati. Pred nekaj desetletji televizija, v zadnjem času pa mobilna telefonija in internet so preoblikovali svet in način življenja in dela milijardam ljudi, ki živijo v mestih. IKT namreč z novimi storitvami omogoča inovativno upravljanje mest: pametne zgradbe, inteligentna transportna omrežja, večja energetska učinkovitost, učinkovito ravnanje z odpadki in nenazadnje izmenjava informacij in znanja ter mobilno komuniciranje v vse bolj konvergentni informacijski družbi, so ali postajajo del našega vsakdana.

ITU v svojem sporočilu opozarja, da je kljub temu, da mesta ponujajo vrsto prednosti, tudi tu prepad med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo, velik. Opozarja, da tudi v velikih svetovnih mestih, predvsem v tretjem svetu, milijoni nimajo dostopa do komunikacijskih omrežij in informacij, hkrati pa je to nekaj samoumevnega za druge. Ta digitalni razkorak se v globalnih razmerah pridružuje klasičnim osnovnim problemom, s katerimi se srečujejo velika mesta: pomanjkanjem pitne vode, sanitarij, hrane, zdravstvene oskrbe, slabim izobraževalnim sistemom.

Naloga državnih uprav je, kot opozarja ITU, da za reševanje naštetih razvojnih problemov in izboljšanje življenja prebivalstva s primernimi ukrepi izkoristijo razvojni potencial IKT. Ena izmed ključnih nalog pri tem je omogočiti cenovno ugoden in enakopraven dostop do informacij in znanja. IKT v vlogi spodbujevalca bolj produktivnega in boljšega življenja v mestih odpira vrata k ustreznejšim razmerjem med prostorskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki mest ter med njihovimi prebivalci.

V Sloveniji se srečujemo le z delom naštetih težav, med njimi pa je najbolj pereč geografski digitalnih razkorak med mesti in podeželskim okoljem, ki se kaže predvsem v slabši dostopnosti do zmogljivih širokopasovnih komunikacijskih omrežij. Za pokritje t.i. belih lis s širokopasovnimi omrežji je v obdobju od 2007 do 2013 namenjenih 82 milijonov EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sredstva so namenjena za sofinanciranje upravičenih stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih, kjer danes širokopasovni priključki niso omogočeni in kjer ni tržnega interesa za gradnjo takega omrežja. Do sedaj so bile podpisane pogodbe v skupni višini 45 milijonov EUR, na podlagi katerih bo omogočenih 16.000 novih širokopasovnih priključkov v 20 lokalnih skupnostih. Na MVZT izvajamo tudi druge projekte, s katerimi želimo izboljšati stanje na področju e-vključenosti.

Brez dvoma so IKT eden izmed ključnih dejavnikov pri obvladovanju razvojnih izzivov tudi v Sloveniji, zato bomo na MVZT še naprej spodbujali vse razvojne aktivnosti, ki bodo omogočale enakopravno vključenost vseh v informacijsko družbo. Pomemben korak v teh razvojnih procesih bo ustanovitvena seja Strateškega sveta predsednika vlade za informacijsko družbo, ki se bo prvič sestal v sredo, 19. maja 2010.